Tudi idejo za svoj košarkarski tabor ali kamp sem dobil v Ameriki. Tam sem bil kot petnajstletnik v taboru Billa Fosterja, trenerja na Durham University. Štirinajst dni sem cele dneve neumorno treniral, zvečer pa do poznih ur, včasih tudi do ene zjutraj, igral tekme za različne ekipe. Neizmerno sem užival v vsem, kar sem tam doživel in domov prišel povsem »zastrupljen« s košarko. Ko sem zaključil kariero in ustanovil svojo košarkarsko šolo sem vedel, da bo naslednja poteza organizacija košarkarskega tabora. Zavetišče in možnost organiziranja tabora sem našel v okviru Centra za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu na slovenski obali in pri sijajnih ljudeh, ki v tem centru delajo. Tako je že šestnajst let in tako bo, upam, vsaj še šestnajst naslednjih…







