Slovenci smo res zanimiv narod! V času, ko se ves svet ukvarja z recesijo, katastrofalnimi ekonomskimi in gospodarskimi pokazatelji, ko delavci ostajajo brez služb in zaslužka, ko po naši državi odpiramo SOS trgovine (ki pa nimajo kaj ponuditi kupcem), ko so skladišča Rdečega križa prazna, podjetja pa po tekočem traku razglašajo stečaje, se mi prepiramo o tem, ali naj se neka ulica oz. cesta imenuje po bivšem jugoslovanskem predsedniku ali ne.
In bomo porabili ogromno časa, energije, denarja (še najmanj s potrditvijo predloga), morda šli celo na referendum (to pa bo precej dražje). Sam imam o zadevi svoje mnenje in ga v spodnjih vrsticah tudi podajam!
Josipa Broza Tita sem srečal tudi osebno in sicer na sprejemu v čast jugoslovanski košarkarski reprezentanci, ki je osvojila naslov svetovnih prvakov l. 1978 v Manili na Filipinih. To se je zgodilo spomladi l. 1979 v Igalu pri Dubrovniku. Bili smo zadnji športniki, ki jih je pred svojo smrtjo sprejel. Takrat sem iz njegovih rok dobil tudi uro z njegovim značilnim podpisom na zadnji strani. To uro še danes hranim na posebnem mestu in jo z veseljem in ponosom pokažem vsakomur, ki to želi.
In jo bom, ko bo za to čas, pokazal tudi svojima vnukoma Luki in Jakobu. Pri tem pa jima bom zelo natančno razložil kdaj, kako, zakaj in od koga sem jo dobil. Od človeka, ki sodi med najbolj znane svetovne zgodovinske politične osebnosti vseh časov. Z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi in dejanji! O katerih pa si bosta mnenje morala ustvariti sama, saj enotnega ne bomo imeli nikoli.
20. aprila bomo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana odločali o ponovnem poimenovanju ene od ljubljanskih ulic po Josipu Brozu Titu. Sam bom predlog podprl in se seveda zavedam, da bo ta odločitev (kot že sam predlog), deležna številnih reakcij. Od pohval in odobravanja do nasprotovanja in kritik! Pri meni gre preprosto za ohranitev nekega zgodovinskega spomina na osebo in obdobje, ki je v veliki meri vplivalo na moje življenje in me nenazadnje oblikovalo kot človeka. V demokrata, ki je kljub temu da je živel v »represivnem totalitarnem« režimu, vedno povedal kaj misli in to počne še danes.
PETER VILFAN
. 
